Zdaj so euri vladarji moje denarnice. K sreči jim imam še kar dovolj, pa ni problemov. Čeprav, še vedno se včasih zalotim, da preračunavam. Pri teh majhnih nakupih po euro ali dva si nikoli nisi čisto na jasnem, če si plačal veliko ali malo. Hudiča, tudi če bi inflacija norela ne bi bil čisto prepričan, če je temu res tako, ali se mi samo zdi.

Kakorkoli, na tolarje bom kmalu povsem pozabil. Euri so vsaj zame super. Ni potrebno menjavati, če kam greš. So dobra valuta, ki požiga Amere. In, imamo jih skoraj vsi v EU, tako da je nekaj skupnega, kar nas povezuje. Čeprav, na žalost ne moremo gor dati kakšnih lepših podob, ker bi se vsak bunil, da hoče imeti svojo zgodovinsko osebnost ali svojo najvišjo planino ali karkoli že.

Tako je še zdaj. Štart zna biti zanimiv, potem pa samo brnijo okrog in okrog in okrog, tu in tam je kakšno prehitevanje, ampak ne da se mi tako dolgo čakati.

No ja, mogoče sem samo naletel na posebej tečno vrsto.

Give a little love and it all comes back to you….

Reklama

Pa sem šel raje prej spat.

Komu mar ta pesnik, katerega smrt proslavljamo. Čez celo leto za ‘kulturo’ ni mar skoraj nikomur. To je nek nebodigatreba. Ste že bili kdaj v operi? Ste že videli vso to smetano družbe, ki najbolj čaka na odmore, da hitro zbeži iz dvorane in se potem razkazuje? Tako je s tem. Ti zasedajo prve vrste.

Ko sem prvič to videl sem izgubil vso naivnost glede tega, ali je ljudem kaj mar, kaj je nek Franci napisal pred ne vem koliko leti. Ni jim.

Skozi čas sem se navadil na nemški jezik in s tem je tako, da če kakšnen film ali nadalejvanko vidim na kakšnem nemškem programu, da se mi potem zdijo glasovi povsem naravni. Če potem isto gledam z originalnimi glasovi, se mi zdijo nemški boljši. In obratno. Očitno je prvi vtis zelo pomemben. Prva slika povezana s prvih glasom definira kako kasneje sprejemamo neko osebo.

Tako sem danes najprej gledal Gillmore Girls na HTV-ju, potem pa še malo na ORF-u. Ta nadaljevanka je super, zelo rad jo gledam. Ne prenese sinhronizacije, ker so igralci preveč dobri in dialogi preveč dodelani. Saj so že prevodi marsikdaj pomankljivi, ker se vseh besednih iger ne da prevesti. Nemška sinhronizacija se mi zdi zanič in težko gledam.

Najbolj smešno je pa gledati madžarski program, ker njihov jezik je prav zabaven.

Nekaj časa sem lahko gledal tudi češko televizijo, ki je bila takrat nekaj časa na satelitski. No, nisem preveč gledal, ker jih ne razumem, pa še program je bil zanič. Oni so imeli drugačen način. En sam človek je monotono prevajal dialoge, medtem ko se je spodaj še čisto malo slišalo originale. Grozno za ponoret. Glas prevajalca je bil zmerom isti, govora spodaj pa ni bilo mogoče razumeti. Upam da se pri nas kdo ne bo spomnil česa podobnega.

Že samo zaradi izgleda se tukaj počutim bolje. Drugače pa ne bo nič z več pisanja tukaj, ker končno pripravljam blog na lastni domeni.

Tisto je bila jesen, zdaj pa bi že naj bila zima. Jaz si zimo predstavljam s snegom, sploh pa Božič. Očitno ne bo nič s tega. Pretekle dni je bilo prav toplo, tako da sem bil zmerom oblečen v jakno, nekajrat pa še to ne. Bilo je preprosto pretoplo. Bral sem na netu, da so v Rusiji temperature 10 stopinj previsoke. Verjetno bo res nekaj na globalnem segrevanju.

Pričakujem zime, veselim se snega, rad bi nekaj pravega mraza. Rad bi okraševal smrekico ob zakurjeni peči, ko bi zunaj snežilo; zimska pravljica. Oh, kako ljubim Božič.

Ampak zdaj se bolj zdi, kakor da bo kmalu pomlad in zime sploh ne bo, razen mogoče nekaj dežja ali kakšne noči malo ledu.

Aja, da ne pozabim. Na glasbenih tv postajah je vedno manj glasbe in vedno več drugega programa. Npr. ti kvizi, ko ljudje rešujejo najbolj enostavne uganke za velike denarce. Seveda, o tem se je že drugod veliko govorilo in jaz ne bom ponavljal: gre za prevaro. Toda tega je vedno več, celo pri nas. Če je bila prej cel popoldan na sporedu glasba, so zdaj ti kvizi in srečen moraš biti, če je kje vmes kakšen video spot.